InnoRenew CoE
ICP je partner v projektu razvoja centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, ki je izbran kot eden od devetih projektov na razpisu Teaming v okviru Evropskega programa za raziskave in inovacije, Obzorje 2020. Projekt z osmimi partnerji iz Slovenije in izkušenim tujim partnerjem, Fraunhoferjevim inštitutom za raziskave lesa WKI, vodi Univerza na Primorskem. Več informacij na spletni strani www.innorenew.eu.
Projekt vključuje operacijo "Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence - InnoRenew CoE". Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Prednostne osi 1: »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva« Prednostna naložba 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti takšnih, ki so evropskega pomena« v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020.
Vpliv razgradnje lignina na papirne materiale v ekstremnih pogojih
V okviru projekta bo raziskan vpliv razgradnje lignina na materiale na osnovi celuloze v dveh “ekstremnih” kontekstih: med kompostiranjem in dolgoročno okoljsko degradacijo. Posebej zanimivi so produkti razgradnje in spremenljivke, ki vplivajo na poti razgradnje. Rezultati študije bodo omogočili boljše razumevanje parametrov, ki vplivajo na biorazgradljivost materialov bogatih z ligninom ter na razumevanje vpliva lignina na dolgoročno razgradnjo papirja v zbirkah kulturne dediščine.
Pri projektu sodelujejo Laboratorij za dediščinsko znanost Ljubljana na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Inštitut za celulozo in papir ter Raziskovalni inštitut Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Projekt J4-385 je financiran s strani Javne agencije za raziskovalo dejavnost RS.
Obdobje financiranja: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024
Ciljni raziskovalni projekt - Ekonomski, okoljski in družbeni vidiki predelave in rabe lesa in v njem vezanega ogljika
Innorenew CoE, Gozdarski Inštitut Slovenije ter ICP bodo v okvirju projekta nadgradil sistem zbiranja potrebnih podatkov v Sloveniji in pripravil model, ki bo omogočil več kriterijsko (potencialni prihodki od prodaje, potencialni prihranki emisij TGP, potrebne investicije, itd.) optimizacijo količin les za predelavo v celotnem sektorju gozdarstva, lesarstva in papirništva. Splošni cilj projekta je oblikovanje modela, ki bo omogočal celostno ovrednotenje različnih scenarijev razvoja pridobivanja, predelave in rabe lesa v Sloveniji. Model bo slonel na podatkih o snovnih tokovih pri pridobivanju, predelavi (primarni in sekundarni) in rabi okroglega lesa, lesnih ostankov in odpadkov. Model bo omogočal vrednotenje predvsem z ekonomskega in okoljskega (predvsem bilance emisij toplogrednih plinov) vidika, kjer je to smiselno in mogoče pa tudi iz družbenega. ICP v projektu pokriva papirno verigo ter skrbi za promocijske aktivnosti.
LEAP projekat
Cilj projekta LEAP je razviti naslednjo generacijo napredne funkcionalne embalaže, ki vključuje biomaso tujerodnih invazivnih rastlin in omogoča proizvodnjo novih visokozmogljivih embalažnih rešitev. Projekt se osredotoča na problematiko industrijske embalaže težjih industrijskih izdelkov, za katero trenutno ni alternative EPS embalaži. Sodelujoči partnerji izkazujejo razvejano strukturo, tako da bo strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo v okviru projekta zajelo vse strani trikotnika znanja: UL, FS kot izobraževalna in raziskovalna ustanova, ICP in SINTEF kot vrhunska raziskovalna ustanova ter GORENJE s SUROVINO kot predstavnik industrije.
Več na spletni strani projekta LEAP.
Krožne tehnološke zasnove in poslovni modeli v slovenskem kmetijstvu
Splošni cilj projekta je prikaz krožnih sistemskih rešitev rabe stranskih tokov biomase iz primarne kmetijske proizvodnje za postavitev prenosljivih in razširljivih krožnih poslovnih modelov v tesnem sodelovanju in koordinaciji s kmetijami in panožnimi združenji, vključenimi v projektne aktivnosti. Osredotočenost projekta na razvoj sistemskih rešitev bo povezala kmetijska gospodarstva z drugimi akterji v dobavnih verigah v inovativen krožni model za valorizacijo stranskih tokov biomase n kmetijskih gospodarstvih. Model bo obravnaval glavne izzive krožne rabe tokov biomase in bo v kontinuiranem dialogu z oblikovalci politik in odločevalci razvil predloge sistemskih medsektorskih rešitev, z visokim potencialom ponovljivosti in razširljivosti. Projekt je financiran iz strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Knauf Insulation
V sodelovanju s svetovno znanim proizvajalcem izolacijskih materialov Knauf Insulation d.o.o. iz Škofje Loke (www.knaufinsulation.si), razvijamo izolacijske materiale za posebne namene. V naših laboratorijih poteka razvoj različnih prototipov, najobetavnejši med njimi pa bodo preskušeni tudi v pilotni proizvodnji.
Nestlé
Sodelovanje s podjetjem Nestlé, enim izmed največjih podjetji v živilski panogi je potekalo kot raziskovalno sodelovanje z razvojnim oddelkom Nestle York. V okviru sodelovanja smo raziskovali možnosti uporabe odpadne industrijske biomase iz proizvodne verige (lupine kakavov zrna) kot surovine za izdelavo papirja. Raziskave so sledile načelom krožnega gospodarstva in iskanju uporabnosti odpadnih materialov iz vseh korakov proizvodne verige izdelka. Inštitut za celulozo in papir je testiral različne vrste biomase kjer so bile opravljene analize njene sestave, ocenjena je bila primernost za pridobivanje vlaknin, celulozna vlaknina pridobljena iz te biomase pa je bila uporabljena kot osnova za izdelavo papirja oziroma za prototipiranje embalaže vključno s preverjanjem končnih lastnosti le-te.
Metgen
Z našim partnerjem MetGen (www.metgen.com) razvijamo premaze za papir in karton na osnovi lignina. Na papir jih je možno nanašati z različnimi tehnikami, v različnih delih procesa izdelave papirja. Njihova uporaba lahko izboljša mehanske in površinske lastnosti papirja, hkrati pa predstavljajo trajnostno alternativo trenutnim rešitvam na osnovi umetnih, biološko nerazgradljivih materialov.